Dolenjska in Bela krajina sta že od nekdaj veljali za deželi dobrih, prijaznih in glasbenih ljudi, kjer so delovali tudi številni orkestri.
Na pobudo g. Jožeta Koporca, ki je spoznal, da med orkestri in godbami primanjkuje skupnega povezovanja in druženja so se 5.6.1977 v Dolenjskih Toplicah tedanji predsedniki godb, ki so delovali na območju Dolenjske in Bele Krajine udeležili skupnega sestanka na katerem so se dogovorila, da ustanovijo svojo zvezo.
Ustanovitelji Zveze pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele Krajine so bili :
- MESTA GODBA ČRNOMELJ (dirigent Mihelčič Silvester)
- MESTNA GODBA METLIKA (dirigent Jerina Ivan)
- OBČINSKI PIHALNI ORKESTER TREBNJE (dirigent Matoš Ivan)
- PIHALNI ORKESTRE ISKRA ŠENTJERNEJ (dirigent Roguljić Bratislav)
- GASILSKA GODBA NOVO MESTO (dirigent Čeh Anton)
- PIHALNI ORKESTER NOVOLES STRAŽA (dirigent Posavec Ivan)
Večina dirigentov - kapelnikov je bila tedaj zaposlena v vojaških orkestrih.
Prva naloga ZVEZE je bila, da se orkestri med seboj dobro spoznajo, ugotovijo nivo igranja in razlike katere med orkestri. Zato so se orkestri udeležili tekmovanja in ugotovili, da je vseh šest godb v tretji težavnostni stopnji.
V takratnih časih je bilo prav malo razumevanja za to glasbo. Radi so jo imeli le takrat, ko so jo potrebovali. Glasbene šole niso poučevale pihal in trobil, zato je bilo zelo malo izšolanih godbenikov.
Nekateri dirigenti niso dobivali nikakršnih honorarjev za vodenje in poučevanje godbenikov in godb. Zato so na zvezi kar nekaj časa prepričevali odgovorne, da je potrebno dirigente nagrajevati. Predpisali so minimum. Za osnovo so vzeli dve šolski uri profesorja v glasbenim šoli in to je bilo plačilo za eno dirigentsko uro.
Zveza je organizirala vsako leto SREČANJE, ki je bilo v Straži. Dogovorili so se, da vsak sodelujoči orkester poleg povorke sodeluje tudi s svojim 15 minutnim samostojnim programom. Na srečanju je sodeloval tudi eden od strokovnjakov na tem področju in podal mnenja o kvaliteti igranja posameznega orkestra. Vsakoletna zanimivost srečanja, ki se je ohranila še na sedanja srečanja, je igranje skupnih skladb. S tem načinom so si orkestri izmenjali notno gradivo in vsako leto dodali v svoj arhiv novo skladbo. Skupni nastop so vedno dirigirali dirigenti orkestrov članov Zveze godb Dolenjske in Bele krajine.
Zveza je v preteklosti ves čas temeljila na kvaliteti igranja. Predsednik zveze Koporec Jože (1977 – 2004) je ves čas poudarjal, da brez povezovanja med glasbenimi šolami in godbami ne moremo pričakovati napredka igranja godb. Tako povezovanje je obrodilo sadove, saj so se odprli oddelki šol v Metliki, Šentjerneju in Straži. Začeli so poučevati trobila, pihala in kmalu so prihajali mladi, naučeni glasbeniki. Glasbene šole orkestrom sedaj dajejo mnogo več kot nekoč, saj prihajajo dobri instrumentalisti, profesorji glasbe in dirigentje.
V Zvezi so videli pomanjkljivosti znanja godbenikov v korakanju. Ker je bilo tedaj večino nastopov na prostem, je bilo korakanje in zunanji izgled godbe izjemnega pomena. Zato so leta 1980 organizirali 1. seminar Zveze za predvodnike godb, ki ga je vodil g. Anton Čeh. Takrat so podelili prve predvodniške palice, katere orkestri ustanovitelji hranijo še sedaj.
Za lažje pridobivanje notnega materiala je zveza leta 1984 organizirala ogled glasbenega sejma v Frankfurtu , ki sta ga omogočila Novoles d.o.o. in zveza kulturnih organizacij Novo mesto. Od tega sejma je zveza dobila prve tri skladbe od MOLENARJA. Kmalu zatem pa je zveza povabila založbo Hartman v Novo mesto in tako vzpostavila direkten kontakt z dirigenti in založbo.
V času napredka igranja orkestrov in organiziranosti Zveze se ji je pridružilo še devet orkestrov :
- DELAVSKA GODBA KOČEVJE (1982)
- RIBNIŠKA PIHALNA GODBA (1986)
- GODBA KAMANJE (1986 izstop 2004)
- KD GODBA DOBREPOLJE (1989)
- PIHALNI ORKESTER KOSTANJEVICA NA KRKI (1995)
- PIHALNI ORKESTER GL. ŠOLE GROSUPLJE (1998)
- KD GODBA STIČNA (1997)
- KD GODBA ŠENTRUPERT (2001)
- KUD GODBA SEMIČ (2005)
Prelomnica delovanja Zveze je bilo leta 2001, ko je tedanja krajevna skupnost Straža odpovedala organizacijo in financiranje srečanja godb Dolenjske in Bele krajine. Vse od leta 1977 pa do leta 2001 so bila vsa srečanja v Straži. Predsednik Zveze g. Koporec je moral najti rešitev, da bi se Zveza godb in njeno delo ohranila. Sprejeli so rešitev, da se srečanje godb Dolenjske in Bele krajine odvija vsako leto v drugem kraju in sicer, organizator srečanja je tista godba, ki v tem letu praznuje svoj jubilej in nanj povabi vse člane Zveze. Tako so vsa srečanja, ki so se zgodila od leta 2001 v drugem kraju.
Zveza je izdala tri biltene za 5, 10, 20 let in zgibanko ob 25 obletnici ustanovitve zveze. V ta namen je bil 25.01.2003 izveden slavnostni koncert v Novem mestu, kjer so nastopile godbe ustanoviteljice.
Leta 2004 je ustanovitelj in oče Zveze godb Dolenjske in Bele krajine g. Jože Koporec predlagal, da ga zamenja nekdo, ki je mlajši in ki morda vidi Zvezo na drugačen način.
Pod njegovim predsedovanjem se je število godb v Zvezi močno povečalo, orkestri so se pomladili, saj je povezava med glasbenimi šolami in orkestri pripeljalo do tako zavidljivih rezultatov, da so v naši Zvezi orkestri in posamezniki, ki se lahko pohvalijo z doseženimi medaljami v Sloveniji in po celem svetu, tudi večina sedanjih dirigentov izhaja iz domačih glasbenih šol.
Delovanje Zveze je leta 2004 prevzel g. Metelko Danijel, ki je kot godbenik in dolgoletni predsednik Trebanjske godbe sprejel vodenje Zveze v velik izziv.
Organizirani so boli seminarji za dirigente, pihala, trobila in tolkala.
V Zvezi je bilo mnenje, da poleg srečanja godb, ki ga organizira vsako leto treba dodati še srečanje na stokovni ravni. Tako je zveza prvič leta 2005 organiziral revijo. Na revijo Zveza vedno povabi strokovnega vodjo, ki po zaključku poda svoje mnenje in ga posreduje dirigentom orkestrov.
V letu 2008 je predsednikovanje Zveze godb Dolenjske in Bele krajine prevzel Jani Selak, ki je predhodno kot podpredsednik zveze pridobival izkušnje o vodenju zveze.
Delovanje Zveze v prihodnje bo v veliki meri povezava med glasbenimi šolami in orkestri. Dobra povezava bo pripomogla, da bodo godbe in pihalni orkestri v bodoče napredovali hitreje kot pa, če bi bili prepuščeni samemu sebi. V orkestre bodo prihajali mladi in izšolani glasbeniki in nekateri med njimi bodo svojo pot nadaljevali akademskem poklicu, le ti pa bodo čez čas učili nove bodoče godbenice in godbenike.
Za prihodnost in razvoj godbeništva se na Belokranjskem in širšem območju Dolenjske ni bati. Glasbene šole, ki so nosilke godbeništva dobro sodelujejo z pihalnimi orkestri, ti pa ohranjajo tradicijo svojega poslanstva. Orkestri bodo še vedno igrali koračnice, se udeleževali parad, kakor tudi igrali resen in zahteven program s katerim si bodo dvigovali nivo svojega igranja.
|